Menu

Infrastrukturna konferenca INFRAKON 2014 –
v sliki in besedi

Kristalna palača, BTC, Ljubljana
12. november 2014, 8.00 - 18.00h



  • Infrastrukturna konferenca Infrakon 2014 v Ljubljani.
  • .
  • Pokrovitelji konference INFRAKON 2014.
    Pokrovitelji konference INFRAKON 2014.

  • Pokrovitelji konference INFRAKON 2014.

  • Zbiranje udeležencev.
    Zbiranje udeležencev.

  • Zbiranje udeležencev.

  • Pozdravne besede Anje Tomažin.

 

UVODNI NAGOVORI



Pobudnik konference, predsednik Programskega in organizacijskega odbora Slovenko Henigman, direktor SLOMAN, d.o.o. je izpostavil pomen vlaganja v prometno infrastrukturo za kar ima Slovenije vse naravne, geografske in ostale možnosti. Več v predstavitvi >>

 

Slovenko Henigman, Sloman d.o.o.

 

Mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar MzI
je poudaril pomen sprejema strategije o prometni infrastrukturi v Sloveniji. Ministrstvo si bo prizadevala za hitra in učinkovita dejanja.

Mag. Matjaž Knez, predsednik uprave DARS, d.d.
DARS se zaveda pomena prometne infrastrukture, zato pospešeno deluje pri vseh aktivnostih, da bi bil čim boljši upravljavec avtocest in da bi nadaljeval z izgradnjo manjkajočih odsekov.

Jure Kač, generalni direktor DRI upravljanje investicij, d.o.o.
Zanj je izgradnja prometnih infrastrukturnih projektov tako razvojna priložnost kot nujnost, vendar v realnih zmožnostih. Ne bo šlo, da bi zgradili kar vse, potrebne so prioritete.

Jože Jaklin, član uprave Luke Koper
Luka Koper je aktivna in aktivna bo tudi v prihodnje. Še posebej, če bo tudi država opravila svoje. »Zgradite že končno drugi tir«, saj so prisiljeni zaradi slabe infrastrukture odklanjati delo.

 

Jelka Šinkovec Funduk, namestnica generalnega direktorja SŽ, d.o.o.
Slovenske železnice dosegajo vedno boljše rezultate, pri čemer je slaba infrastruktura vedno večja ovira. Čestitala je organizatorju za dosežen rezultat, ki pomeni vsi deležniki za skupno mizo. S takšnim delom je potrebno nadaljevati.

 

SKLOP I: Strategija o prometni infrastrukturi in dolgoročno vzdržno izvajanje investicij

Mag. Matjaž Vrčko, MzI
je predstavil strategijo o prometni infrastrukturi, ki ni zelo operativen dokument, zato mu mora čim prej slediti operativni plan.

Mag. Tomaž Košič, DRI
Ključno vprašanje je kaj potrebujemo tako s prometnega, ekonomskega kot okoljskega vidika. Pred tem pa je potrebno obstoječo infrastrukturo kar najbolj izkoristiti.

Mag. Fiona Gebhardt, WKO, Gospodarska zbornica Avstrije
Prikazala je planiranje investicij v sosednji Avstriji. Investirajo zelo veliko tako v železnice kot avtoceste (skupaj nad 3 mrd EUR letno) pri čemer so njihovi plani stabilni in enakomerni.

 

SKLOP II: Realizacija Velikih infrastrukturnih projektov – izzivi in pasti

 

Bojan Cerkovnik, DRI
Preko vprašanj in odgovorov do pojasnil glede 2. tira Divača – Koper. Ali se bomo sposobni odločiti in pričeti z investicijo?

Mag. Maša Čertalič, Luka Koper
Luka Koper je najboljše pristanišče v Jadranu. Doseženi rezultati potrjujejo upravičenost nadaljnjih investicij.




Klaus Grewe, Jacobs  Engineering, UK Ltd.
Zvezda konference, nosilec izgradnje olimpijskih objektov za OI London 2012. Ni nobene potrebe, da se projekti podražijo, da se prekoračijo roki, da trpi kvaliteta. Seveda se takšni projekti primerno pripravijo in posamezne izvedbene faze se nikoli ne oddajo po principu najnižje cene.

 

OKROGLA MIZA:

Moderator: Mag. Uroš Mikoš, glavni direktor IBE in predsednik Združenja za svetovalni inženiring

Sodelujoči: Mag. Matjaž Vrčko, MzI, Bojan Cerkovnik, DRI, Mag. Fiona Gebhardt, WKO, Gospodarska zbornica Avstrije, Klaus Grewe, Jacobs Engineering, UK Ltd. In mag. Jože Renar, GZS

»Če so v Egiptu v nekaj dnevih nabrali denar za nov Sueški prekop ali ne bi bilo nekaj podobnega možno tudi za 2. tir?«, je moderator izzval sodelujoče. Vsekakor so vlaganja v prometni infrastrukturo dobra za različne veje gospodarstva in zagotavljajo nekoliko bolj stabilne pogoje gradbeništvu.


Sodelujoči (z leve proti desni): Klaus Grewe, Jacobs Engineering, UK Ltd., Mag. Fiona Gebhardt, WKO, Gospodarska zbornica Avstrije, Mag. Uroš Mikoš, glavni direktor IBE in predsednik Združenja za svetovalni inženiring, mag. Jože Renar, GZS, Bojan Cerkovnik, DRI, Mag. Matjaž Vrčko, MzI.

 

SKLOP III: Financiranje gradnje in vzdrževanja prometne infrastrukture ter njen vpliv na državno ekonomijo

Prof. dr. Jože Damijan, EF UL
Ekonomist, ki je prepričal gradbenike! »Železniško infrastrukturo vedno in povsod gradi država. Investicije v prometno infrastrukturo bodo dokazano, kljub novim posojilom, ki jih bomo morali vzeti, znižale javni dolg države. To je pot iz krize.«

 

OKROGLA MIZA

Moderator: Goran Novković,
sodelujoči: Jure Kač, DRI, prof. dr. Jože Damijan, EF UL, Andrej Lasič, NLB

Tako ekonomist kot bančnik sta zagovarjala možnosti vlaganj v prometno infrastrukturo, posebej sedaj, ko je denar na trgu tako poceni. Inženir je naklonjen vlaganjem, vendar daje prednost vzdrževanju, pri razvojnih projektih pa soudeležbi zasebnega kapitala.

Z leve proti desni: Jure Kač, DRI, EF UL, Andrej Lasič, NLB, Goran Novković, prof. dr. Jože Damijan

 

SKLOP IV: CESTNA INFRASTRUKTURA IN NAČRTOVANJE INFRASTRUKTURE V OBČINAH


Prof. dr. Peter Lipar, PTI, GF v Ljubljani
»V tej državi ni moderno študirati gradbeništva. Vpis še nikoli v zgodovini ni bil tako nizek. Pa si poglejmo stanje državnih cest – ena sama katastrofa.«


 

Prof. dr. Tomaž Tollazzi, FG Maribor
Če bi število umrlih in ranjenih na manjkajočih avtocestnih odsekih lahko pretvorili v kilometre bi že zgradili enega od manjkajočih odsekov. Imamo odseke, kjer smo med severom in jugom edina država brez povezanih avtocest.

Marko Fatur, LUZ
Planiranje investicij v občinah ni v ničemer manj zahtevno kot je planiranje na nivoju države. Zato se ga čim prej lotimo.

Tomaž Blaž, LUZ
Ljubljansko cestno omrežje je razvejano in zahtevno. Mesto vlaga znatno več sredstev po kilometru kot država.

 

Predstavitev knjige SLOVENSKI AVTOCESTNI KRIŽ, Med vrhovi in brezni

Pogovor Vekoslava Korošca (na desni) z avtorjem Metodom Di Batisto
Kar slišimo od strokovnjakov po svetu smo že vse imeli tukaj. Od projektnega vodenja, do neposrednega kontakta z vlado in ministri, dobro planiranje in ciljno orientiranost. Žal je takšen način danes nepredstavljiv, temu primeri pa so tudi rezultati.

 

Zaključek

Predsednik in podpredsednika programskega in organizacijskega odbora na zaključku konference in predstavitvijo zaključkov (z leve): Slovenko Henigman, SLOMAN d.o.o., mag. Jože Renar, GZS, in mag. Vekoslav Korošec.

 

Številke infrastrukturne konference INFRAKON 2014 so razvidne iz spodnje razpredelnice:

 

 

Število

Opomba

Udeleženci:

132

 

od tega iz tujine

  10 %

Avstrija, Italija, Velika Britanija

Referati:

10

 

Število referentov:

15

 

Okrogle mize:

2

 

Uvodni nagovori na konferenci:

7

 

Število udeležencev okroglih miz:

10

 

Pokrovitelji:

19

 

Priprave na konferenco

   

Organizacijski odbor, sestanki:

19

 

Programski in organizacijski odbor (POO), sestanki:

3

 

Tematski sestanki (ceste, železnice, logistika,…):

5

 

Organizacijski odbor (ožji), članstvo:

4

 

Programski in organizacijski odbor (razširjeni):

25

 

Podjetja, ki so bila vključena v pripravo dogodka:

40

 

Skupno število strokovnjakov na sestankih:

200

 

 

KLJUČNI IZZIVI, KI  BODO DOLOČILI PRIHODNJI RAZVOJ SLOVENIJE
Zaključki infrastrukturne konference InfraKon 2014

1.

IZKORISTITI IZJEMNO GEOGRAFSKO LEGO

 

S  lovenija leži na presečišču najkrajših transportnih poti, ki povezujejo Baltik, srednjo Evropo in

Jadran ter vzhod in zahod Evrope ter Balkan.

 

2.

VZPODBUJATI TRAJNOSTNI (ZELENI) TRANSPORT IN OPTIMIZIRATI JAVNI TRANSPORT

 

Zavzemamo se za vse oblike trajnostnega transporta, ki daje prioritete tovoru na železnicah in

morjih, javnemu potniškemu prometu in sprejemljivim rešitvam cestnega prometa.

 

3.

ZAGOTOVITI NOVA TRAJNA DELOVNA MESTA V TRANSPORTU IN LOGISTIKI

 

Povečanje dejavnosti logistike in transporta na raven razvitejših omogoča takoj 5.000 novih

delovnih mest

 

4.

OBVLADOVATI PROMETNE TOKOVE IN RAST PROMETNIH OBREMENITEV

 

Prometne obremenitve v srednji Evropi se bodo do leta 2030 povečale za okoli 70 %. Dodatne

obremenitve je potrebno v največji možni meri preusmeriti na železnice.

 

5.

VZPODBUJATI TRAJNOSTNI (ZELENI) TRANSPORT IN OPTIMIZIRATI JAVNI TRANSPORT

 

Zavzemamo se za vse oblike trajnostnega transporta, ki daje prioritete tovoru na železnicah in

morjih, javnemu potniškemu prometu in sprejemljivim rešitvam cestnega prometa.

 

6.

  UČINKOVITO UPRAVLJATI IN VZDRŽEVATI PROMETNO INFRASTRUKTURO

 

Vzdrževanje prometne infrastrukture v višini 0,7% do 1,0% njene vrednosti (cest, železnic,…) je naša dolžnost in ekonomska logika.

 

7.

NEMOTENO UMEŠČATI PROJEKTE V PROSTOR

 

Umeščanje v prostor in načrtovanje variant morata potekati nemoteno in dolgoročno ne glede

na trenutno gospodarsko situacijo.

 

8.

ZAGOTAVLJATI STABILNE PLANE INVESTICIJ

 

Vlaganja v prometno infrastrukturo morajo biti enakomerna skozi daljše časovno obdobje, plan

vlaganj v vzdrževanje, obnove in nove projekte mora zajemati vsaj obdobje finančne perspektive

EK in naj bo drsen.

 

9.

VSE NAVEDENO BO OMOGOČILO STABILNEJŠE POSLOVANJE IN RAZVOJ GRADBENIŠTVA

  Enakomerna vlaganja v prometno infrastrukturo bodo omogočila stabilnejše okolje poslovanja v gradbeništvu, ki bi moralo v naših pogojih trajno zagotavljati 6 % delež BDP. Iz naslova gradnje prometne infrastrukture bo omogočenih 10.000 novih delovnih mest in še 20.000 v spremljajočih dejavnostih.

 

10.

MINISTRSTVU ZA INFRASTRUKTURO PREDLAGAMO, DA SOČASNO S STRATEGIJO O RAZVOJU PROMETNE INFRASTRUKTURE SPREJME TUDI OPERATIVNI PLAN Z NAVEDBO PROJEKTOV, ROKI IN OCENO VREDNOSTI INVESTICIJ

  Navedeni zaključki so pripomoček pri nadaljnjem delu, da bomo v Sloveniji pričeli z aktivnostmi, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj prometne infrastrukture, logistike, gradbeništva in spremljajočih dejavnosti.

 


 Direktor GZS-ZSI

mag. Vekoslav Korošec

 Podpredsednik POO 

Direktor GZS-ZGIGM

mag. Jože Renar

Podpredsednik POO

Direktor Sloman

Slovenko Henigman, udig.

Predsednik POO

 

< Arhiv novic

 

Login or Register