Na 16. Kongresu o prometu in prometni infrastrukturi v Portorožu, konec oktobra 2024, je Slvoenko Henigman predstavil referat o pomenu prometne infrastrukture za gospodarstvo. Slovenija je v zadnjih 15 letih usmerjala aktivnosti v trajnostno mobilnost kot rešitev prometnih izzivov, s poudarkom na gradnji železnic, kolesarskih stez in javnega prometa, medtem ko so bile ceste deležne predvsem osnovnega vzdrževanja.
Rezultati teh prizadevanj pa so prinesli dnevne kolone na avtocestah ter posledične negativne vplive na okolje, slabši nivo prometnih storitev in le minimalen napredek v obsegu javnega prometa. Podatki World Economic Foruma (WEF) kažejo, da je Slovenija zaradi tega po razvoju prometne infrastrukture v zadnjih petnajstih letih padla s 37. na 52. mesto.
Prometni model PNZ, razvit za Slovenijo, napoveduje, da bo cesta še naprej osnovni nosilec prometa. Kljub potrebnim prizadevanjem za trajnostno mobilnost, ki jih je treba učinkovito nadaljevati, bo po napovedih še vedno najmanj 75 % (trenutno 90 %) potniških kilometrov opravljenih na cestah.
Zato je skrajni čas, da cestni infrastrukturi namenimo vlogo, ki ji po vseh kazalnikih pripada. To konkretno pomeni nujno pospešeno gradnjo novih in razširitev obstoječih avtocestnih odsekov med Vrhniko in Domžalami ter gradnjo obvoznic in modernizacijo obstoječih državnih cest.
